Show menu

Zaključni dogodek projekta »Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju«

25. 9. 2021

Projektni partnerji smo v petek, 24. septembra v središču Postojne pripravili zaključni dogodek, s katerim smo sklenili dvoletne projektne aktivnosti v okviru projekta »Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju«.

Projekt, financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki se zaključuje v mesecu oktobru, je bil vzpostavljen z namenom spodbude sonaravne živinoreje v lokalnem okolju. V projektu so sodelovale partnerske in druge kmetije ter zavodi s področja izobraževanja. Poleg vodilnega partnerja Ljudske univerze Postojna, še Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ljudska univerza Ilirska Bistrica ter pet partnerskih kmetij z območja Postojne in Pivke (kmetija Aleš in Andrej Sedmak, kmetija Danilo Sojer, kmetija Sandi Tomšič, kmetija Uroš Benec, kmetija Timotej Kovač).

Namen projekta je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah, obenem pa tudi  okrepiti zavedanje  javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. V okviru celotnega projekta se je za strokovno in zainteresirano javnost izvedlo več sklopov strokovnih izobraževanj, prikazov dobrih praks in dnevov odprtih vrat na kmetijah. V okviru projekta je vzpostavljen tudi izobraževalni model, po katerem se bodo odslej lahko različna strokovna izobraževanja izvajala neposredno na kmetijah in izdelana analiza izvedljivosti projektnih rešitev v prakso. Velika pozornost v projektu pa je bila namenjena tudi izobraževanju ciljnih skupin, ki jih sicer v izobraževanja o okolju in hrani težje pritegnemo. Osnovnošolcem in ranljivim skupinam so bile v okviru projekta namenjeni predstavitveni dnevi na partnerskih kmetijah. V navedene projektne aktivnosti smo vključili preko 500 udeležencev. Prav tako sta v okviru projekta nastala promocijski video in predstavitvena zloženka, namenjena širšemu ozaveščanju javnosti.

Zaključni dogodek - Gremo na kmetijo!

Glede na vse do sedaj res uspešno izvedene raznolike projektne aktivnosti, v katerih smo povezali številne strokovnjake na področju kmetijstva, strokovno javnost – kmetije, izobraževalne organizacije in pa ciljne skupine, smo projektni partnerji to  navdušenje nad področjem kmetijstva z veseljem ponesli tudi med vse ostale, torej splošno javnost, naše občane in občanke. Izvedli smo skrbno zasnovan dogodek in v središču Postojne, na lokaciji Užitnega in čutnega parka, za nekaj ur ustvarili kotiček, kjer je imela glavno vlogo narava oziroma kmetijstvo in vse njegove dobrine. Gre namreč za zavedanje pomena, kako pomembna je skrb za naravo, stik z njo ter vse, kar lahko pridobimo od nje.

Na zeleni površini v središču mesta je vladalo izjemno prijetno vzdušje, s pestrim in zanimivim programom za prav vse generacije. Obiskovalcem so se predstavili vsi partnerji projekta. Vsak je poskrbel za predstavitev svoje dejavnosti in del svojih strokovnih znanj skozi različne aktivnosti prikazal ter ponesel med obiskovalce. Na predstavitvenih stojnicah so svoje dejavnosti predstavile Ljudska univerza Postojna, Ljudska univerza Ilirska Bistrica ter Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Predstavil se je študijski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje s pridelki, pripravki in recepti, ki nam jih daje narava. Navdušen nad doma pridelano hrano, kuhar Rihard Baša, je postregel in prikazal, kaj okusnega nam vrt lahko ponudi na krožnik. Izvedli smo tri delavnice in sicer delavnico kompostiranja, ki jo je vodil agronom Marko Cvetko, strokovno delavnico o pomenu sonaravne živinoreje, ki sta jo vodila Miran Sotlar in Timotej Kovač ter prikaz priprave hidrolatov, ki ga je vodila Ana Tomazin. Posebej zanimiv in obiskan je bil tako imenovani družinski kotiček, kjer so najmlajši lahko spoznali in pobožali ovčke in jagenjčka, pastirskega psa, piščančke ter ponija, ustvarjali s štampiljkami iz krompirja ter v konjeniškem kotičku spoznali opremo konj in jezdecev ter se preizkusili v zanimivih igrah ter preizkusih. Vsi obiskovalci so bili deležni pozornosti in sicer zeliščnega lončka, za kar so poskrbeli udeleženci programa PUM-O, s čimer smo želeli ponesti delček narave tudi v domove obiskovalcev, kot spomin in spodbudo, da je narava okrog pravzaprav naš zaveznik, ki nam ponuja izobilje dobrin, zatorej moramo ceniti trud in delo kmetij, ki si prizadevajo za sonaravno kmetovanje.

Izjave partnerjev o sodelovanju in projektu

»Sodelovanje v projektu, s še preostalimi sedmimi partnerji, vrednotimo kot izjemno pozitivno. Tako z vidika učinkovitega sodelovanja in kakovostnih vsebin ter izvedb kot tudi z vidika vzdušja, ki ga v projekt prispevamo vsi partnerji, pa tudi udeleženci, s katerimi se srečujemo pri samih izvedbah dogodkov in izobraževanj. Glede na to, da smo izobraževalna ustanova, je bila naša ključna skrb, poleg samega vodenja in koordinacije projektnih aktivnostih, ustrezna povezava kmetijskih vsebin z izobraževanjem, ki ga namenjamo posameznim ciljnim skupinam. Projekt, ki je v dvoletnem obdobju v lokalnem prostoru dosegel izjemno sprejetost in zanimanje, je imel med drugim pomembno poslanstvo. Osredotočil se je namreč na tiste ranljive skupine, ki jim morda včasih namenjamo premalo pozornosti, predvsem pa jih težje vključujemo v obstoječa izobraževanja. Pristna doživetja udeležencev na kmetiji, njihovo navdušenje in prevzetost nad naravo, so tisti pomemben učinek, ki daje projektu dodatno vrednost. V projektne aktivnosti (v okviru delavnic/ obiskov na kmetiji) so bili v projekt vključeni starejši od 50 let, osnovnošolci, skupine s posebnimi potrebami, osebe z motnjami v duševnem zdravju in invalidi. V okviru projekta so bili v izobraževanje vključene različne generacije, ki so med seboj tudi sodelovale in sicer osnovnošolci (mlajši od 14 let), aktivni kmetovalci oziroma strokovna javnost (od 15 do 65 let) ter starejši, člani Univerze za tretje življenjsko in doma starejših (nad 65 let). Sploh v tem hitrem in marsikdaj drugačnem življenju smo hvaležni za priložnosti, ki so nam jih omogočile naše kmetije, ter nam pričarale pristen stik z živalmi in naravo.« (Tina Bazjako, vodja OE Ljudska univerza Postojna)

»V sklopu projekta smo izvajali strokovno izobraževanje kmetov. Izobraževanja smo organizirali v dveh delih. Prvi del je vedno potekal v učilnici, kjer so slušatelji osvojili teoretična znanja. Sledila je delavnica na kmetiji, kjer smo teoretična znanja nadgradili s praktičnimi primeri in izkušnjami kmetov. Poleg klasičnega predavanja v učilnicah smo izvedli tudi virtualna predavanja. Ogled kmetije in izkušnje kmetov so zelo pomemben del prenosa strokovnega znanja. Vsaka izmed partnerskih kmetij se je pokazala kot primerna za določeno obliko izobraževanja. Ene so pokazale afiniteto do dela z otroki, spet druge do izvedbe strokovnih izobraževanj in delavnic. Potrdimo lahko, da je veliko zanimanje kmetov za takšen tip izobraževanja in da imamo kmetije, ki so to sposobne izvesti. S pomočjo strokovne službe in drugih partnerjev se takšna oblika izobraževanja lahko razširi tako na strokovno javnost kot na druge zainteresirane skupine. S tem namenom je v okviru projekta preizkušen in pripravljen izobraževalni model, ki bi ga bilo smiselno uveljaviti tudi širše.« (KGZ Nova Gorica)

»Poslanstvo OE Ljudska univerza Ilirska Bistrica je vsem zainteresiranim omogočiti kakovostno izobraževanje s poudarkom na vseživljenjskem učenju. S tem ciljem se vključujemo v nacionalne in EU projekte, ki nam omogočajo širjenje palete izobraževalnih aktivnosti za naše uporabnike, tako mlajše kot odrasle. Tako pri prejetju vabila v vključitev v projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju nismo oklevali. Z veseljem smo pristopili k dejavnostim, ki spodbuja varovanje narave in trajnostni razvoj. Oba pojma sta v današnji družbi zelo pomembna, a premalo udejanjena v smislu ponudbe izobraževanj za širšo publiko. V projektu smo sodelovali predvsem s Kmetijo Timotej Kovač in Kmetijo Sedmak. Na obe posestvi smo v lanskem letu peljali na ogled skupino udeležencev.  Domačini so obiskovalcem predstavili projekt, svojo kmetijo, načela sonaravnega  kmetijstva in njegov pomen za trajnostni razvoj. Sam obisk je bil zastavljen kot ena od aktivnosti ozaveščanja in izobraževanja širše javnosti o sonaravnem kmetijstvu kot viru zdrave hrane in varuha okolja ter naravnega bogastva. Podpiramo projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju in se veselimo morebitnih bodočih aktivnosti v tej smeri.« (Romana Morano, vodja Ljudske univerze Ilirska Bistrica)