Show menu

Okrogla miza ob 20-letnici Svetovalnega središča Postojna

3. 10. 2022

Zeleni prehod, ki je pred nami, se ne bo odvil samodejno. Potrebno bo sodelovanje vseh. In potrebna bodo nova znanja in spretnosti ter drugačen način razmišljanja in delovanja. Na srečanju smo zato z gosti okrogle mize ugotavljali, kje so potenciali izobraževanja (odraslih) in svetovanja v IO pri ozaveščanju in vseživljenjskem učenju za trajnostni razvoj.       

Gostje okrogle mize so bili mag. Tanja Vilič Klenovšek z Andragoškega centra Slovenije, Ema Meden, sodelavka v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, Domen Uršič, vodja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Cerkno in Tina Bazjako, vodja Ljudske univerze Postojna.  Izbor gostov nam je omogočil, da smo lahko povezali razmišljanja z nacionalne in regionalne ravni, stroke in prakse, področji izobraževanja in svetovanja v IO in izpostavili medgeneracijski vidik. V ospredje pa postavili tudi pomen svetovalnih središč v IO pri transformativnem učenju. Prireditev je iskrivo povezovala mag. Zvonka Pangerc Pahernik z Andragoškega centra.

Ugotavljali smo, da so bili za zeleni prehod na različnih ravneh pripravljeni in predstavljeni številni mednarodni in nacionalni dokumenti in strategije, da o njih večkrat kaj slišimo… vendar še zdaleč niso postale del našega vsakdana. Zdi se, kot da smo pred vprašanjem: »In kaj zdaj?« Premiki so neznatni, časa za nujne spremembe pa je že zdavnaj zmanjkalo, kot smo slišali že na Andragoškem kolokviju v letu 2021.

Izpostavljen je bil pomen sodelovanja različnih partnerskih mrež, saj več kot nas je, več lahko dosežemo. Tudi strateško-strokovno partnerstvo, ki ga koordinira Svetovalno središče Postojna ima tu lahko pomembno vlogo, saj ugotavlja lokalne potrebe po izobraževalnih programih za odrasle, se nanje odziva in hkrati glede na globalne in nacionalne spremembe predlaga potrebne prilagoditve in umešča programe, ki jih priporoča stroka. Svetovalna središča v IO veliko pozornosti namenjajo ranljivim, zato bo njihov doprinos pomemben tudi pri vključevanju teh skupin v vsebine zelenega prehoda. Veliko vlogo pri tem bo imelo terensko delo, saj je pri ranljivih pomembno, da se jih nagovarja čim bolj neposredno in v njihovem okolju.

Prisotni smo se strinjali, da so nujne tudi sistemske rešitve, sistemsko vključevanje podnebnih vsebin v izobraževanje. Prav tako je pomembno sodelovanje in povezovanje na sistemski ravni, če želimo podnebne vsebine v izobraževanje smiselno in učinkovito vključiti. Predvsem pa je treba procese razbremeniti čezmerne birokracije, ki zavira in celo onemogoča konkretne korake. Ne moremo mimo dejstva, ki se v praksi redno kaže, da imajo pri podnebnih vsebinah, zlasti ko gre za posledice podnebne krize, ki se kaže v različnih ujmah, velik pomen majhne, lokalne skupine. Kot kažejo raziskave, se te na posledice ujm najbolje odzovejo. Zdi se, da razpolagajo z zelo dobrim poznavanjem zakonitosti lokalnega okolja na več ravneh, ki ga v trenutkih nujnosti ukrepanja odlično mobilizirajo in uporabijo. Teh znanj ne bi smeli zanemarjati.

Delo Centrov za šolske in obšolske dejavnosti že v kali temelji na tem, da se za namene izobraževanja izkoristi vse lokalne prednosti okolja, v katerih to poteka. Regijsko pokrivajo celotno Slovenijo. Velik poudarek dajejo izkustvenemu učenju. Učni proces pojmujejo veliko širše, kot ga dojemamo običajno. Tako pri izobraževanju učencev kot učiteljev želijo vzbuditi občutek, da so zelene spremembe možne – motivacijski pristop ima zato veliko vlogo. Veliko njihovih prijemov bi bilo mogoče in tudi smiselno vključiti v »zeleno« učenje izobraževanja odraslih.

Na Ljudski univerzi v svojo programsko shemo postopno uvajajo različne trajnostne vsebine in dajejo velik poudarek praktičnim znanjem. Pri tem sodelujejo z lokalnimi strokovnjaki in delavnice izvajajo po krajevnih in vaških skupnostih v regiji, saj želijo narediti ta znanja čim bolj dostopna za vse. Seveda bi si želeli več sistemskih rešitev in programov, pripravljenih na nacionalni ravni. Pomembno se jim zdi tudi medgeneracijsko učenje, zlasti ker gre pri tem za izmenjavo praktičnih znanj, ki so koristna za življenje tukaj in zdaj. Vsekakor pa bi bilo dobrodošlo tudi financiranje trajnostnih vsebin, da bi bile te dostopne tudi vsem ranljivim skupinam. Vsekakor pa podpirajo sodelovanje različnih organizacij in ustvarjajo nove učinkovite povezave.

Mednarodna organizacija dela je postavila globalni okvir temeljnih zmožnosti za življenje in delo v 21. stoletju. Socialnim in čustvenim, kognitivnim in metakognitivnim ter osnovnim digitalnim kompetencam je ob bok postavila osnovne kompetence za zelena delovna mesta. Razvoj teh kompetenc nam zagotovo ne uide in ni zanemarljivo vprašanje, kako hitro se bomo na to nujnost odzvali – tudi to bo namreč pomembno vplivalo na našo konkurenčnost, tako na ravni regije kot države. Izobraževanje odraslih in njen pomemben podporni del, svetovalna služba v IO, bosta svojo vlogo v tej smeri z veseljem opravili. Seveda pa bo z znanji za zeleni prehod najprej treba opremiti strokovne delavce, učitelje in svetovalce v izobraževanju odraslih. Za potrebe digitalizacije smo se bili primorani po hitrem postopku prilagoditi sami in upamo, da nas okolijske krize v to ne bodo prisilile, tako kot nas je morala epidemija, temveč bodo na nacionalni ravni programi in spodbude pripravljeni pravočasno.