Navdih za učenje pogosto najdemo v ljudeh okoli sebe, ki s svojim zgledom prebujajo radovednost in željo po znanju. Takšne zgodbe prepoznava projekt Lahko.si, v okviru katerega Andragoški center Slovenije podeljuje priznanja ACS posameznikom, ki s svojim učenjem in delovanjem bogatijo skupnost. Njihove zgodbe navdihujejo širšo javnost in dokazujejo, da ima učenje moč spreminjati življenja, ne glede na starost ali življenjsko pot.
Mario Žnidaršič – nova življenjska pot in osebna preobrazba
Mario Žnidaršič je svojo življenjsko prelomnico doživel ob upokojitvi, ko je kot nekdanji proizvodni delavec brez višje formalne izobrazbe začel iskati nove izzive. Ključni trenutek je bil, ko je za 50. rojstni dan dobil prvi fotoaparat, kar je v njem prebudilo veliko radovednosti in željo po učenju.
Samoiniciativno se je postopoma, a vztrajno, naučil fotografije, računalništva in uporabe družbenih omrežij. Kljub začetnim težavam in pomanjkanju priložnosti za izobraževanje je dokazal, da lahko posameznik z voljo in zanimanjem bistveno spremeni svojo življenjsko pot.
Postopni napredek do lokalnega poročevalca in ustvarjalca
Mario se je razvil v prepoznavnega lokalnega poročevalca, ki že vrsto let dokumentira dogodke v Primorsko-notranjski regiji, predvsem pa v Loški dolini. Njegove fotografije zajemajo kulturne prireditve, naravne pojave in pomembne trenutke v skupnosti, pri čemer pogosto izpostavlja tudi družbeno pomembne teme.
Poleg fotografije aktivno uporablja družbena omrežja, kjer obvešča in ozavešča ljudi. Njegovo delo je bilo večkrat prepoznano, med drugim z občinskimi priznanji (Bronasti grb občine Loška dolina), ter objavljeno tudi v širših medijih, kar potrjuje kakovost in vpliv njegovega dela. Pomemben mejnik njegovega ustvarjanja predstavlja tudi samostojna fotografska razstava »Zgodbe naših lip«.
Vpliv na skupnost in pomen za regijo
Njegovo delo ima pomembno vlogo pri povezovanju skupnosti, saj prebivalcem omogoča dostop do informacij in jih spodbuja k sodelovanju. Posebej pomemben je njegov prispevek v kriznih situacijah, ko s pravočasnim obveščanjem pomaga pri odzivu na naravne nesreče.
Mario Žnidaršič s svojo zgodbo predstavlja navdih za vse generacije. Dokazuje, da učenje in aktivno delovanje nimata starostnih omejitev ter da lahko posameznik z vztrajnostjo postane pomemben član v razvoju in povezanosti lokalnega okolja ter spodbujevalec pozitivnih sprememb.
Nada Trebec – znanje kot temelj osebne in poklicne rasti
Nada je svojo poklicno pot zgradila na trdnih temeljih izobraževanja, vse od osnovne in srednje šole do študija zgodovine in sociologije. Kot profesorica zgodovine na Gimnaziji Postojna je znanje nenehno nadgrajevala z dodatnimi izobraževanji, strokovnimi srečanji in samostojnim študijem , ki je postal njen način življenja.
Ključ njenega razvoja je bila notranja motivacija in radovednost. Že zgodaj je razvila lasten pristop k učenju ter verjela, da je znanje vrednota, ki posamezniku daje moč, hkrati pa odpira prostor za raziskovanje tudi zunaj lastnega strokovnega področja.
Raziskovanje dediščine in prenos znanja
Poleg poučevanja se je Nada posvetila raziskovanju etnologije in kulturne dediščine. Napisala je knjigo o življenju pred sto leti v domači vasi Ostrožno Brdo (»Štirje letni časi na Ostrožnem brdu v Brkinih«) ter pripravlja obsežen narečni slovar z več tisoč zbranimi besedami. Njeni strokovni članki so bili več let objavljeni v reviji Kras, njeno delo pa je prepoznano tudi v širših bralnih projektih.
Pomemben del njenega delovanja je prenos znanja na odrasle. Vodi zgodovinski krožek, kjer udeležence spodbuja k razmišljanju, razpravi in povezovanju zgodovine z vsakdanjim življenjem. Pri tem uporablja prilagojene, inovativne pristope, ki krepijo kritično mišljenje, radovednost in aktivno udeležbo.
Oživljanje skupnosti in kulturne identitete
Nadino delo ima močan vpliv na lokalno skupnost, saj oživlja kulturno dediščino in krepi identiteto kraja. S spodbujanjem praktičnih znanj, kot so izdelovanje tradicionalnih predmetov (. Z njenim spodbujanjem k praktičnem usvajanju znanj je pripomogla, k oživitvi skoraj pozabljenih spretnosti pletenja posod, košev in košar iz vrbovih šib, izdelovanja košev za jagode iz jelševega lesa, izdelovanja piščalk iz igovega lesa, opletenje steklenic ter drugih etnoloških običajev Ostrožnega Brda.), je prispevala k ponovnemu zanimanju za skoraj pozabljene obrti ter povezala različne generacije.
Njeno delovanje spodbuja ljudi k aktivnemu sodelovanju v družbi in ohranjanju kulturne dediščine. S tem ne le prenaša znanje, temveč ustvarja skupnost, ki ceni svojo preteklost in jo zavestno vključuje v sedanjost in prihodnost.
Članice komisije za Priznanje ACS v primorsko-notranjski regiji ter koordinatorici projekta
Članice komisije za Priznanja ACS v Primorsko-notranjski regiji, ki so za vsakega od kandidatov podale svoje mnenje, so bile Romana Morano (predsednica), Doris Komen Horvat (podpredsednica), Dolores Keš (gospodarstvo in podjetništvo), Brigita Knavs (socialno varstvo in zaposlovanje), Tatjana Rant (kultura in nevladne organizacije) ter Janja Urbiha (izobraževanje odraslih). Regionalni koordinatorici projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje za Primorsko-notranjsko regijo sta bili Lea Novak in Živa Volk iz Ljudske univerze Postojna.
Članek je nastal v sklopu projekta Ozaveščanje za VŽU s kampanjo Lahko.si.
Več na lahko.si
