S člani in članicami študijskega krožka Kraške jame Slovenije – naravna dediščina pod površjem smo se v nedeljo, 10. maja 2026, podali v enega najbolj skrivnostnih delov slovenskega krasa – v Planinsko jamo. Potem, ko smo že obiskali Križno jamo in Škocjanske jame, smo ponovno odkrivali izjemen podzemni svet, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala voda. Slovenija spada med najpomembnejša kraška območja v Evropi, saj je prav izraz »kras« izhajal iz slovenskega prostora in se razširil po svetu. Kraške jame niso le naravne znamenitosti, ampak občutljivi ekosistemi, kjer vladata tema in stalna temperatura, življenje pa se je skozi stoletja prilagodilo povsem drugačnim razmeram kot na površju. V njih najdemo kapnike različnih oblik, podzemne dvorane, reke in številne živalske vrste, med njimi tudi človeško ribico, ki velja za simbol slovenskega krasa.
Planinska jama je posebna predvsem zaradi mogočnega sotočja dveh podzemnih rek – reke Pivke in reke Rak, ki se v jami združita v reko Unico. Prav zaradi tega sodi jama med najbolj vodne kraške jame v Sloveniji.
Navdušile so ogromne podzemne dvorane, šumenje vode in občutek, da pod površjem obstaja povsem drug svet. Jama je pomembna tudi z znanstvenega vidika, saj so jo raziskovali številni krasoslovci in speleologi. Med obiskom smo spoznali, kako močno je voda skozi dolga obdobja oblikovala podzemne rove, stene in kapniške tvorbe, obenem pa smo imeli tudi čas za premislek o krhkosti kraškega sveta.
Planinska jama leži na robu Planinskega polja, ki je eden od značilnih kraških polj v Sloveniji in sestavlja niz kraških polj v Notranjskem podolju. Planinsko polje se ob močnem deževju pogosto spremeni v presihajoče jezero. Takrat voda prekrije travnike in poti ter ustvari povsem drugačno podobo pokrajine. Polje je pomembno življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, obenem pa predstavlja lep primer povezanosti površinskega in podzemnega kraškega sveta. Reka Unica, ki priteče iz Planinske jame, se po polju mirno vije med travniki in ustvarja eno najbolj prepoznavnih kraških pokrajin pri nas.
Člani krožka so ob obisku znova spoznali, kako izjemno bogata in raznolika je slovenska naravna dediščina ter kako pomembno je, da jo ohranjamo tudi za prihodnje generacije.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Ljudske univerze Postojna, Enote Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
