Brez površja ni podzemlja – raziskovanje kraškega sveta nad Škocjanskimi jamami
S člani in članicami študijskega krožka Kraške jame – naravna dediščina pod površjem smo se v torek, 2. junija 2026, z vlakom zapeljali v Divačo in se podali po pešpoti do Parka Škocjanske jame.
Divača leži na stiku kraškega sveta in Brkinov ter velja za eno pomembnejših izhodišč za raziskovanje Krasa. Kraj je tesno povezan z železnico, saj je prihod Južne železnice v 19. stoletju močno vplival na njegov razvoj in odprl vrata turizmu. Divača je tudi vhod v svet znamenitih Škocjanskih jam.
Pot nas je iz Divače pripeljala do slikovite kraške vasi Dolnje Ležeče, ki je obdana z značilno kamnito pokrajino in številnimi kraškimi pojavi, v bližini vasi pa so številne vrtače z njivami. Dolnje Ležeče so, poleg Divače, odlično izhodišče za spoznavanje povezave med površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi. Kraj obiskovalce navduši z ohranjeno kraško arhitekturo, suhozidi in izjemno naravno dediščino.
Sredi naselja stoji podružnična cerkev sv. Trojice z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622). Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.
V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje. Tudi ta vodnjak je vpisan v register kulturne dediščine (EŠD 16835).
Iz Dolnjih Ležeč se pot nadaljuje po ozki gozdni poti do Štefanjinega razgledišča, ki se imenuje po princesi Štefaniji, žene avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa in je bilo zgrajeno prav zanjo, saj je septembra 1885 obiskala Škocjanske jame. Tu je pogled na izjemno udorno jamo Velike in Male doline in na slap reke Reke najlepši. Našo pot smo nadaljevali po tematski učni poti Škocjan.
Učna pot Škocjan je speljana okoli globokih udornic, Velike in Male doline, na njej pa sta predstavljeni temeljne značilnosti parka in Krasa, predvsem pa številne posebnosti iz sveta narave ter bogato kulturno dediščino.
S številnih točk smo lahko občudovali slikovite razglede na ponorni del Reke, ki izginja v skrivnostno podzemlje Škocjanskih jam, razgibana pot pa nas je popeljala še skozi prikupni majhni vasici Betanjo in Škocjan, ki kraljuje nad celotnim območjem.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Ljudske univerze Postojna, Enote Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
