Branje bogati besedni zaklad, krepi zbranost in ohranja možgane dejavne.
Branje je ena najpreprostejših dejavnosti, s katero lahko vsak dan naredimo nekaj dobrega zase, saj zahteva aktivacijo različnih možganskih funkcij. Ne potrebujemo posebne opreme, veliko časa ali predznanja. Dovolj je knjiga, revija, časopis ali zanimiv članek na spletu.
Mnogi ljudje po upokojitvi ponovno odkrijejo veselje do branja. Končno imajo več časa za zgodbe, ki jih zanimajo, ali za teme, ki jih prej zaradi službe in drugih obveznosti niso utegnili raziskovati.
Dobra novica je, da že nekaj minut branja na dan lahko postane prijetna navada, ki spodbuja razmišljanje, bogati besedni zaklad in ohranja radovednost, spodbuja osredotočenost, krepi spomin in izvršilne funkcije. (Pavlovič, 2025)
Branje je vadba za možgane
Tako kot telo potrebuje gibanje, tudi možgani potrebujejo dejavnost.
Ko beremo, sledimo zgodbi, si zapomnimo osebe, povezujemo dogodke in razmišljamo o prebranem. Pri tem uporabljamo spomin, pozornost in domišljijo.
Ni pomembno, ali beremo zgodovinske dogodke, življenjepis, kuharsko knjigo ali članek o zdravju. Vsako branje nas spodbuja k razmišljanju in nas uči nekaj novega.
Ni treba prebrati cele knjige
Včasih kdo reče: »Nimam več potrpljenja za debele knjige.« To je povsem razumljivo.
Branje ni tekmovanje. Ni pomembno, koliko strani preberemo, ampak da beremo z veseljem.
Že deset ali petnajst minut na dan je dovolj, da si vzamemo trenutek zase. Nekdo rad prebere poglavje romana, drugi članek v reviji, tretji strani knjige o svojih hobijih.
Vsaka prebrana stran šteje.
Branje nas popelje v nove svetove
Knjige nam omogočajo da spoznamo nove ljudi, kraje in ideje, ne da bi zapustili domači naslanjač.
Ob zgodbah se lahko nasmejimo, zamislimo ali obudimo lastne spomine. Ob knjigah o naravi, umetnosti ali potovanjih pa lahko odkrijemo marsikaj novega.
Prav radovednost je eden najboljših razlogov za branje. Vedno se najde tema, ki nas pritegne.
O prebranem se je lepo pogovarjati
Branje ni nujno samotna dejavnost.
Ko preberemo zanimivo zgodbo ali članek, ga lahko delimo z drugimi. Pogovor z družinskim članom, prijateljem ali sosedom pogosto odpre nova vprašanja in drugačne poglede.
Včasih je že kratek pogovor o knjigi dovolj, da si prebrano bolje zapomnimo in dobimo željo po naslednjem branju.
Izberite tisto, kar vas veseli
Ni pravil o tem, kaj bi morali brati.
Nekateri uživajo v kriminalkah, drugi v ljubezenskih romanih, tretji radi berejo o vrtnarstvu, kulinariki ali kulturi. Tudi križanke, potopisni članki ali življenjske zgodbe znanih oseb so lahko zanimivo branje.
Najboljša knjiga je tista, ki jo z veseljem odprete.
Če vam kakšna knjiga ni všeč, jo brez slabe vesti odložite in poiščite drugo. Branje naj bo prijetna izkušnja, ne obveznost.
Kako lahko začnete?
Če že dolgo niste brali, si ne zastavite prevelikih ciljev.
Poskusite tako:
Majhne navade se najlažje ohranijo.
Kaj pa digitalne vsebine?
V digitalni dobi veliko časa preživimo na spletu, kjer je ogromno različnih vsebin, predvsem takih, ki so usmerjene k površnemu branju, ki spodbujajo krajšo pozornost in zmanjšujejo poglobljeno procesiranje informacij. Digitalno branje na družbenih omrežjih, kot so klepeti in spletne diskusije, ne prinaša pozitivnih učinkov kot branje tiskanih knjig, revij ali časopisov.
Nima pa negativnega učinka, če na spletu beremo e-knjige ali spletne članke. Vendar nam raznorazni moteči dejavniki na spletnih straneh jemljejo pozornost, kar pa zmanjšuje osredotočenost pri branju in globoko razumevanje. Ker pa se digitalnim vsebinam ne moremo izogniti, je kombinacija tiskanega in digitalnega branja neka optimalna rešitev. (Pavlovič, 2025)
Branje kot prijetna navada
Branje je veliko več kot le preživljanje prostega časa. Je priložnost za sprostitev, razmišljanje, učenje in odkrivanje novih zanimanj. Vsaka knjiga, članek ali zgodba nam lahko ponudi novo idejo, zanimiv podatek ali drugačen pogled na svet.
Branje nam zmanjša stres in izboljša razpoloženje, kar pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje. Krepi se tudi delovni in dolgoročni spomin ter koncentracija. Preko branja razvijemo tudi sposobnost vživljanja v občutke in misli drugih (empatija), kar vodi k boljšim socialnim veščinam. (LoveMyBrain, 2024).
Nikoli ni prepozno, da odpremo knjigo, ki nas že dolgo čaka na polici, ali si izposodimo novo v knjižnici. Morda bo prav nekaj minut branja na dan postalo ena najlepših navad vašega vsakdana. In ne pozabimo – branje dolgoročno vpliva na zdravje možganov.
Viri:
· (1) Pavlovič, T. (2025, 22. april). Branje in njegov vpliv na zdravje možganov. Kogis. https://www.kogis.si/blog/branje-in-njegov-vpliv-na-zdravje-mozganov
· (2) Love my brain. (2024, 25. julij). Vsakodnevno branje. Prednosti vsakodnevnega branja in zanimivosti iz študij. https://lovemybrain.eu/blog/vsakodnevno-branje
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
#lahkosi #vseživljenjskoučenje #lahkosikarželiš #evropskasredstva #Eusredstva
