Kaj odraslega spodbudi, da se odloči za učenje? Zakaj nekateri kljub številnim možnostim ne naredijo prvega koraka? In kaj lahko storimo organizacije, delodajalci in lokalne skupnosti, da jim to pot olajšamo? To so bila osrednja vprašanja konference Znanje premika, ki je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Postojni povezala predstavnike izobraževalnih organizacij, gospodarstva, javnih institucij, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij.
Konferenco sta skupaj pripravili Ljudska univerza Ajdovščina in Ljudska univerza Postojna v okviru projektov IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji in Temeljne kompetence 2023–2029, pri katerih nastopata kot vodilna partnerja konzorcijev. Oba projekta povezuje skupen cilj: odraslim približati možnosti za vseživljenjsko učenje ter jim omogočiti pridobivanje znanj in kompetenc, ki jih potrebujejo pri delu, v vsakdanjem življenju in za osebni razvoj.
S POVEZOVANJEM DO VEČJE DOSTOPNOSTI ZNANJA
Udeležence sta uvodoma nagovorili Eva Mermolja, direktorica Ljudske univerze Ajdovščina, in Maja Kobal Merkun, predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.
Eva Mermolja je poudarila pomen podpornega okolja in povezovanja različnih organizacij pri spodbujanju odraslih k učenju. Odrasli se namreč na poti do izobraževanja srečujejo z različnimi ovirami, zato je pomembno, da jim možnosti za učenje približamo ter jih povežemo z njihovimi dejanskimi potrebami.
Maja Kobal Merkun je izpostavila pomen projektov, kot sta IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji in Temeljne kompetence 2023–2029, ki odraslim omogočata razvoj temeljnih kompetenc in splošne izobraženosti. Ob tem je poudarila, kako pomembno je odraslim zagotavljati dostopne možnosti za učenje, ki jim koristijo pri delu, v vsakdanjem življenju in pri osebnem razvoju.
V DVEH REGIJAH ŽE VEČ KOT 2.300 ODRASLIH VKLJUČENIH V IZOBRAŽEVANJE
Kako se prizadevanja za večjo dostopnost znanja uresničujejo v praksi, sta predstavili Maja Lemut, vodja projektne pisarne IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji, in Barbara Rogelj, vodja projektne pisarne Temeljne kompetence 2023–2029.
V okviru obeh projektov je bilo doslej izvedenih 224 izobraževalnih programov, v katere se je vključilo 2.307 različnih odraslih. Približno 71 odstotkov vključenih prihaja iz ranljivih ciljnih skupin, med njimi so nižje izobraženi, aktivni odrasli, stari 55 let ali več, tujci in osebe na prestajanju zaporne kazni. Do zaključka projektov junija 2029 je skupni cilj vključiti 4.072 različnih odraslih.
Za udeležence so programi brezplačni, vsebine pa segajo od učenja jezikov, digitalnih spretnosti in finančne pismenosti do zdravja, trajnostnega razvoja ter osebnih in socialnih kompetenc. Za številkami stojijo ljudje z različnimi potrebami in življenjskimi izkušnjami. Nekdo se želi naučiti uporabljati računalniški program, ki ga potrebuje pri delu, drugi želi izboljšati znanje slovenščine, tretji se po dolgih letih ponovno odloči za učenje.
Toda tudi kadar je program brezplačen, kakovosten in dostopen, to še ne pomeni, da se bo posameznik vanj vključil. Med informacijo o možnosti izobraževanja in dejansko vključitvijo so pogosto potrebni osebni pogovor, zaupanje, spodbuda in občutek, da bo novo znanje človeku res koristilo.
OD »MORAL BI« DO »POSKUSIL BOM«
Osrednje strokovno predavanje z naslovom Od moral bi do poskusil bom: kaj odrasle premakne k učenju? je izvedla mag. Tadeja Trojar Jan, psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju razvoja ljudi in kadrov.
Predavanje je ponudilo vpogled v psihološko ozadje odzivanja posameznikov na spremembe, zlasti kadar potreba po novih znanjih ne izhaja iz njihove lastne želje, temveč jo spodbudijo zahteve delodajalca, izguba zaposlitve ali spremembe na trgu dela. Ljudje se namreč na podobne okoliščine odzivamo različno. Nekateri v njih prepoznajo priložnost za razvoj, drugi se ob negotovosti raje umaknejo.
V ospredju je bilo vprašanje, zakaj zavedanje, da določeno znanje potrebujemo, še ni dovolj, da se odločimo za učenje, in kaj nam pomaga premagati negotovost ter narediti prvi korak.
KAJ LAHKO NAREDIMO BOLJE SKUPAJ?
Razmislek o motivaciji posameznika se je nadaljeval na okrogli mizi Od motivacije posameznika do podpornega okolja za učenje, ki jo je moderiral Boštjan Romih.
Svoje poglede in izkušnje so prispevali Martin Godina iz podjetja Sangai, Romana Derenčin z Občine Divača, Primož Zaletelj iz Varstveno delovnega centra Vrhnika – Idrija, mag. Simon Ušaj, strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na področju managementa in razvoja kadrov, in mag. Anja Jamšek Furlan z Ljudske univerze Ajdovščina.
V ospredju razprave so bila vprašanja, katere odrasle najtežje dosežemo, kaj jih ovira pri vključevanju in kako jim pomagati, da od informacije o možnosti izobraževanja preidejo k dejanju. Različni pogledi in izkušnje sodelujočih so odprli tudi vprašanje, kako izobraževanje bolje povezati z dejanskimi potrebami ljudi pri delu in v vsakdanjem življenju ter kaj lahko institucije, delodajalci in organizacije naredijo bolje vsak zase in predvsem skupaj.
Posebna pozornost je bila namenjena pomenu osebnega stika, zaupanja in podpore, zlasti pri odraslih, ki jih obstoječi načini informiranja in vključevanja težje dosežejo. Prav pri teh skupinah namreč pogosto ni dovolj, da jih zgolj seznanimo z možnostmi izobraževanja. Pomembno je tudi, kako jih nagovorimo, razumemo njihove okoliščine in jim pomagamo pri odločitvi za vključitev.
Pot do učenja se pogosto začne zunaj učilnice: na delovnem mestu, pri svetovalcu, v društvu, zdravstveni ustanovi ali lokalni skupnosti. Zato je pomembno, da tisti, ki pri svojem delu prepoznajo potrebo po dodatnem znanju, poznajo možnosti izobraževanja in posameznika znajo povezati z ustrezno podporo.
OD DOBRE NAMERE DO VZTRAJANJA
Konferenco sta dopolnili spremljajoči interaktivni predavanji Zakaj začnem, potem pa odneham?, ki ju je na ljudskih univerzah v Postojni in Ajdovščini izvedla Sabina Popek Simčič, podjetniška svetovalka, coachinja in mentorica.
Predavanji sta bili namenjeni neposredno odraslim in sta vprašanje motivacije približali njihovim vsakdanjim izkušnjam. Udeleženci so se posvetili razlogom, zaradi katerih začetna motivacija pogosto popusti, ter razmišljali o tem, kaj nam pomaga vztrajati pri zastavljenih ciljih in kakšno vlogo imajo pri tem disciplina, zavzetost ter podpora okolja.
S tem sta spremljajoča dogodka dopolnila osrednje sporočilo konference: poleg razumevanja posameznika in ustvarjanja spodbudnega okolja je pomembna tudi aktivna vloga vsakega odraslega pri lastnem učenju in razvoju.
DA BO POT DO ZNANJA LAŽJA
Konferenca Znanje premika je povezala dve sosednji regiji in različne organizacije, ki lahko vsaka na svojem področju prispevajo k večji vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje.
Njeno osrednje sporočilo je, da ni pomembno le, koliko izobraževalnih možnosti ponujamo, temveč tudi, koga z njimi dosežemo in kako lahko pomagamo tistim, ki se za učenje najtežje odločijo. Pri tem imajo pomembno vlogo osebni pristop, razumevanje potreb posameznika in sodelovanje med organizacijami.
Znanje premika posameznike, delovna mesta in skupnosti. Naša skupna naloga pa je, da omogočimo dostop do njega tudi tistim, ki se za učenje najtežje odločijo.
Projekta IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji in Temeljne kompetence 2023–2029 sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.
